Mednarodno obdavčevanje

Države sprejemajo medsebojne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, da bi njihovi rezidenti in one same pridobile kar nekaj prednosti:

• razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama;

• odprava dvojnega obdavčevanja;

• pravna varnost zavezancev na davčnem področju (preprečevanje davčne diskriminacije);

• pomoč zavezancem;

• izmenjava informacij o zavezancih.

Pravna podlaga za izvrševanje konvencij je zapisana v 8. členu Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da se vse ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno in da morajo biti vsi zakoni v državi v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor.

V praksi se lahko primeri dvojnega obdavčevanja pojavijo zaradi vira dohodka in rezidentstva davčnega zavezanca, zaradi dvojnega rezidentstva zavezanca ali zaradi dvojnega vira. Iz navedenega jasno izhaja, da moramo pri obravnavanju dohodkov in ugotavljanju, katera država ima pravico odmeriti in pobrati davek, najprej odgovoriti na dve vprašanji:

1. rezident katere države je pravna ali fizična oseba in

2. v kateri državi je vir dohodka.

REZIDENTSTVO FIZIČNIH OSEB:

Rezidentstvo fizičnih oseb je opredeljeno v 6. členu zakona o dohodnini Rezident republike Slovenije je po tem zakonu oseba, ki:

• ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;

• biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodnih misijah... (tudi zakonci in vzdrževani otroci);

• je bil rezident RS in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodnih misijah, kot uslužbenec v institucijah Evropske skupnosti ...(tudi zakonci in vzdrževani otroci);

• ima svoje običajno prebivališče in središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji;

• je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Ne glede na 6. člen zakona o dohodnini, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;
2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;
3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;
b) kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;
4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
b) ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,
c) ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, in
d) bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih letih;
5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.

Rezidenti RS so v Sloveniji obdavčeni za ves svetovni dohodek, nerezidenti pa samo za dohodek, ki ima vir v Sloveniji. Posamezne vrste dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji pa so naštete v 8. -14. členu zakona o dohodnini in sicer ima dohodek vir v Sloveniji, če:

• se zaposlitev ali storitev opravi v Sloveniji;

• če pravna oseba ali zasebnik, rezidenta RS, oziroma poslovna enota nerezidenta izplača dohodek iz zaposlitve ali opravljanja storitev, ki je odbitna postavka pri izračunu davčne osnove od dohodkov v Sloveniji, dohodek delojemalci, članu uprave ali članu NS ali dividende, obresti, najemnine oziroma dohodek iz prenosa premoženjske pravice;

• se dejavnost rezidenta oz. poslovne enote nerezidenta opravlja v Sloveniji;

• za dohodke iz oddajanja v najem in kapitalske dobičke je pomembno, da nepremičnina leži v Sloveniji, da so vrednostne papirje oziroma lastniške deleže izdale pravne osebe ustanovljene po slovenskih predpisih, oz. če vzajemni sklad deluje po slovenskih predpisih.

REZIDENTSTVO PRAVNIH OSEB

Rezidentstvo pravnih oseb pa je opredeljeno v Zakonu o dohodku pravnih oseb-2., po katerem je za rezidenta kvalificirana tista pravna oseba, ki ima:

• statutarni sedež registriran v Sloveniji ali

• ima poslovodstvo kraj dejanskega delovanja v Sloveniji.

Rezidenti RS so po ZDDPO-2 zavezani za davek za celotni svetovni dohodek, nerezidenti pa le za dohodke, ki imajo vir v Sloveniji in sicer:

• za dobiček nerezidenta, dosežen z opravljanjem dejavnosti v poslovni enoti v Sloveniji

• za dohodke nerezidenta, za katere je določen davčni odtegljaj.

Dohodki nerezidenta, ki imajo vir v Sloveniji, so:

• dohodki nerezidenta, doseženi v njegovi poslovni enoti, če se poslovna enota nahaja v Sloveniji;

• dohodki od nepremičnih oz. pravic v zvezi z nepremičnino, vključno z dohodki iz njihovih odsvojitev, če se nepremičnina nahaja v Sloveniji;

• dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti na zemljiščih, ki se nahajajo v Sloveniji;

• dohodki iz izkoriščanja naravnih bogastev (rud, virov...), ki se nahajajo v Sloveniji;

• dividende in dohodki iz deležev, ter dohodki iz odsvojitev, če izvirajo iz naložb v družbe, ustanovljene po predpisih RS;

• dohodki iz obresti, uporabe avtorskih pravic, patentov in drugih premoženjskih pravic, če rezidenta ali nerezidenta bremenijo preko poslovne enote v Sloveniji;

• dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji;

• dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev in športnikov, če so njihove storitve opravljene v Sloveniji

• dohodki vseh vrst, ki so plačani osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5%.

Iz navedenega je razvidno, da bi v primerih različnih držav rezidentstva in virov, lahko prihajalo do dvojnih obdavčitev, tako v državi vira dohodka, kakor tudi v državi rezidentstva. V izogib temu države sklepajo konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju..

Struktura konvencij je praviloma enotna, po uvodnih določbah o področju dejavnosti in definicijah, sledijo določbe o obdavčevanju dohodkov, kapitala in metode za odpravo dvojne obdavčitve.

Pri vsakem konkretnem primeru je potrebno proučiti konkretno konvencijo, ki jo je Slovenija sklenila z državo, ki nas zanima. Seznam veljavnih konvencij je objavljen na spletni strani

http://www.durs.gov.si/si/mednarodno_obdavcevanje/konvencije_o_izogibanju_dvojnega_obdavcevanja_dohodka_in_premozenja/seznam_veljavnih_konvencij_o_izogibanju_dvojnega_obdavcevanja/.

V nadaljevanju zato poglejmo samo nekaj splošnih pravil:

1. DIVIDENDE

Pravica do obdavčitve je praviloma dana tako državi vira, kakor tudi državi rezidentstva, vendar je s posamezno mednarodno pogodbo določena stopnja davka, po kateri se lahko ti dohodki obdavčijo v državi vira. Pri odmeri davka od teh dohodkov v Sloveniji, se rezidentom praviloma prizna odbitek tujega davka po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi. Za uveljavitev pravic je potrebno na DURS predložiti obrazec KIDO 1 oz. KIDO 9.

2. OBRESTI

Pravica do obdavčitve je praviloma dana tako državi vira, kakor tudi državi rezidentstva, vendar je s posamezno mednarodno pogodbo določena stopnja davka, po kateri se lahko ti dohodki obdavčijo v državi vira. Pri odmeri davka od teh dohodkov v Sloveniji, se rezidentom praviloma prizna odbitek tujega davka po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi. Za uveljavitev pravic je potrebno na DURS predložiti obrazec KIDO 2 oz. KIDO 10.

3. DOHODKI IZ PREMOŽENJSKIH PRAVIC

Pravica do obdavčitve je praviloma dana tako državi vira, kakor tudi državi rezidentstva, vendar je s posamezno mednarodno pogodbo določena stopnja davka, po kateri se lahko ti dohodki obdavčijo v državi vira. Pri odmeri davka od teh dohodkov v Sloveniji, se rezidentom praviloma prizna odbitek tujega davka po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi. Za uveljavitev pravic je potrebno na DURS predložiti obrazec KIDO 3 oz. KIDO 11.

4. KAPITALSKI DOBIČKI

Način obdavčevanja kapitalskih dobičkov je v različnih državah urejen različno. V nekaterih državah se dobički iz kapitala obdavčujejo kot del dohodka osebe z davkom od dohodka, v drugih primerih pa s posebnim davkom. Tudi obseg obdavčevanja kapitalskih dobičkov se po državah precej razlikuje, še posebno v primeru kapitalskih dobičkov, ki jih dosegajo posamezniki. V skladu z določbo, ki določa kapitalske dobičke, imata država vira in država rezidentstva ali samo ena od njiju pravico do obdavčevanja kapitalskih dobičkov določene vrste. Ta pravica je lahko prednostna ali izključna, odvisno od primera.

Dobički iz odsvojitve nepremičnin, ki jih rezidenti Slovenije dosežejo z odtujitvijo nepremičnine, ki se nahaja v tujini, se lahko obdavčijo tako v državi vira (tuja država) kot državi rezidentstva - Sloveniji, zato se pri odmeri dohodnine v Sloveniji upošteva ustrezna metoda za odpravo dvojnega obdavčenja.

Dobički iz odsvojitve vrednostnih papirjev, deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter dobički iz odtujitve investicijskih kuponov, ki jih slovenski rezidenti dosegajo v tujini so obdavčeni samo v državi rezidentstva prejemnika takšnega dohodka - torej v Sloveniji. V teh primerih se v tujini plačan davek ne upošteva kot odbitek. Vračilo tujega davka se lahko zahteva pri pristojnem organu v tujini

5. SAMOSTOJNE OSEBNE STORITVE

Pri davčni obravnavi dohodka iz opravljanja osebnih storitev je potrebno upoštevati osnovno pravilo za obdavčitev dohodka od opravljanja samostojnih osebnih oziroma poklicnih storitev:

Dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz poklicnih storitev ali drugih samostojnih dejavnosti, se obdavči samo v tej državi, razen če ima stalno bazo, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici za namen opravljanja njegovih dejavnosti. Če ima tako stalno bazo, se dohodek lahko obdavči v drugi državi, a samo toliko dohodka, kolikor se pripiše tej stalni bazi.

Dohodki iz dejavnosti v tujini, se v skladu z določili posamezne mednarodne pogodbe, obdavčijo samo v Sloveniji, če slovenski rezident v drugi državi pogodbenici nima stalne baze za opravljanje svojih dejavnosti, ki bi mu bila vedno na voljo. V nekaterih mednarodnih pogodbah je dodan tudi pogoj, da je oseba prisotna v tujini manj kot 183 dni

6. NESAMOSTOJNE OSEBNE STORITVE

Slovenski rezidenti v tujini najpogosteje dosegajo dohodke iz zaposlitve (dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iz drugega pogodbenega razmerja). Pri obdavčitvi dohodkov iz zaposlitve je glede določitve pravice do obdavčitve pomembno, kje se zaposlitev dejansko izvaja:

- če se zaposlitev izvaja v državi vira (tuja država), so takšni dohodki praviloma že obdavčeni v tujini - na viru, zato se v Sloveniji uporabi ustrezna metoda odprave dvojne obdavčitve, ki je določena s posamezno mednarodno pogodbo;

- če pa se zaposlitev izvaja v Sloveniji, ima Slovenija kot država rezidentstva izključno pravico do obdavčitve takšnega dohodka, zato se dohodek vključi v davčno osnovo v Sloveniji, brez upoštevanja v tujini plačanega davka (in brez upoštevanja metode za odpravo dvojne obdavčitve).

7. PLAČILA DIREKTORJEM

Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član upravnega odbora družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi. Ker je včasih težko ugotoviti, kje se opravljajo storitve, velja po tem določilu, da so opravljene storitve v tisti državi, katere rezident je družba. Slovenija si pridržuje pravico, da po tej določbi obdavči kakršne koli prejemke članov upravnih odborov ali drugih podobnih organov družbe, ki je rezident Slovenije.

8 . UMETNIKI IN ŠPORTNIKI

Dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

Posebna določba v konvencijah določa obdavčevanje umetnikov (nastopajočih izvajalcev) in športnikov, ki so rezidenti države pogodbenice in opravljajo svojo osebno dejavnost (ne glede na to, ali je ta dejavnost samostojna ali nesamostojna) v drugi državi pogodbenici.

Dohodki slovenskih umetnikov in športnikov, doseženi v tujini, se v skladu z določili posamezne mednarodne pogodbe obdavčijo samo v Sloveniji:

9. POKOJNINE

Pokojnine so praviloma obdavčene samo v državi rezidentstva prejemnika pokojnine (Sloveniji). V teh primerih se v tujini plačan davek ne upošteva kot odbitek. Vračilo tujega davka lahko zavezanci zahtevajo pri pristojnem organu v tujini. (KIDO 6)

10. DRUGI DOHODKI

Drugi dohodek je dohodek, ki ni obravnavan v določbah prejšnjih členov konvencije in zajema dohodek take vrste, ki ni posebej obravnavana v določbah predhodnih členov konvencije, ter tudi dohodek iz virov, ki niso posebej omenjeni v določbah prejšnjih členov konvencije (na primer dohodki od nagradnih iger, nekatere odškodnine in določeni dohodki iz izvedenih finančnih instrumentov).

Drugi dohodki, ki jih slovenski rezidenti dosegajo v tujini, so obdavčeni samo v državi rezidentstva prejemnika takšnega dohodka - torej v Sloveniji. V teh primerih se v tujini plačan davek od takšnih dohodkov ne upošteva kot odbitek, zato ga lahko zavezanci zahtevajo pri pristojnem organu v tujini.
(KIDO 8, KIDO 12)

11. OBDAVČEVANJE PREMOŽENJA

V mnogih državah pogodbenicah davki na premoženje na splošno dopolnjujejo obdavčevanje dohodka iz premoženja. Zaradi tega lahko davek na določen del premoženja načeloma pobira samo država, ki ima pravico do obdavčitve dohodka iz tega dela premoženja. Vendar pa se v posameznih primerih ni moč preprosto sklicevati na pravila, ki urejajo obdavčevanje tovrstnih dohodkov, ker niso vse posamične vrste dohodkov izključno obdavčljive zgolj v eni državi

 

Vir:

1. Slovenski računovodski standardi
2. Zakon o dohodnini (Uradni list RS 117/06)
3. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS 117/06)
4. spletna stran http://www.durs.gov.si

 

V besedilu so navedene splošne informacije za računovodsko in davčno obravnavanje nekaterih postavk. V podjetju ne moremo prevzeti nikakršne odgovornosti za njihovo napačno interpretacijo in uporabo v praksi. Če imate pri vašem poslovanju konkreten problem v zvezi z obravnavano tematiko, nam pošljite vprašanje in z veseljem vam bomo pomagali.