Samoodavčitev

DOBAVE BLAGA

Po ZDDV-1 je s slovenskim DDV obdavčen promet blaga in storitev na območju Slovenije (obdavčitev po načinu porekla).

Za določitev obdavčitve z DDV pri prometu blaga z EU je pomembno:

• ali blago pridobi/dobavi zavezanec za DDV ali mali davčni zavezanec oz. pravna oseba nezavezanka;

• kje je blago pridobljeno in kam je dobavljeno;

• kdo je plačnik DDV (76.čl.ZDDV-1).

To so kriteriji na osnovi katerih se določi obveznost oz. oprostitev za DDV.

Še vedno velja, da se DDV obračuna v Sloveniji,

• če je dobavitelj blaga, ki ga je treba plačati zavezanec z ID-številko v EU;

• če je prejemnik blaga zavezanec z ID-številko v Sloveniji ali pravna oseba nezavezanka.

Obračunani DDV si slovenski davčni zavezanec prizna kot odbitni DDV, ko ima dobaviteljev račun s predpisanimi podatki.

Čeprav slovenski predpis ne more določati vsebine listine (računa), ki jo izda tujec, se pričakuje, da je prejeti račun, ki je podlaga za priznavanje odbitka DDV tak, da se iz njega da ugotoviti, kdo je dobavitelj (ime, ID-številka in sedež), kdo kupec (ime, ID-številka in sedež) in za kakšen promet blaga oz. storitev gre.

V 34. členu ZDDV-1 sta urejena obdavčljivi dogodek in nastanek obveznosti obračuna DDV po pridobitvi blaga v Skupnosti.

Po prvem odstavku tega člena obdavčljiv dogodek nastane, ko je blago v Skupnosti pridobljeno. Šteje se, da je bilo blago v Skupnosti pridobljeno, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije.

Drugi odstavek določa, da nastane obveznost obračuna DDV za pridobitev blaga v Skupnosti 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljiv dogodek. Ne glede na 2.odstavek 34. člena obveznost obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljiv dogodek.

V skladu z 62. členom ZDDV-1 pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti DDV šele v davčnem obdobju v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oz. carinske deklaracije za uvoženo blago.

To pomeni, da se vstopni DDV lahko upošteva v obdobju, ko sta izpolnjena oba pogoja, to je nastanek obveznosti za obračun DDV in prejem računa.

Pri prometu storitev pa nastane davčna obveznost na dan prejema (dokončanja) storitve in pri tem ni pomembno, ali je zavezanec prejel račun ali ne. Če do sestavitve obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je bila tujčeva storitev opravljena slovenski zavezanec ne prejme tujčevega računa, sestavi obračun DDV na interni listini in jo vpiše v davčne evidence.

Če davčni zavezanec pridobi blago, od katerega tujec iz EU obračuna DDV, ker ni imel zavezančeve ID-številke, se pri izračunu davčne osnove upošteva vrednost pridobljenega blaga brez zaračunanega tujčevega DDV. Tujega DDV prejemnik blaga ne vpisuje v davčne evidence in ga nikakor ne sme upoštevati kot odbitek DDV v obračunu DDV.

Predplačilo, plačano v tujino, ni zavezano obračunu DDV in se ne vpisuje v davčne evidence (36. člen P-ZDDV-1).

Kasnejša zmanjšanja cene zaradi popusta, reklamacije ali drugega ali pa povečanja iz naslova zaračunane razlike pri povečanju cene vplivajo na davčno osnovo - jo zmanjšujejo ali povečujejo. Pri pridobitvah iz EU bi moral ustrezno listino (dobropis, bremepis), izdati dobavitelj, če jo ne izda, jo sestavi slovenski pridobitelj in jo vpiše v davčne knjige.

TUJCI IN STORITVE

Za ugotovitev ali je storitev obdavčena v Sloveniji oz. kje bo obdavčena, so pomembni 24. - 29. člen ZDDV-1, ki opredeljujejo, kje se šteje, da so opravljene:

a) splošno načelo: storitev je opravljena tam, kjer je sedež njenega izvajalca (24.člen)

b) posebnosti:

- storitev je opravljena tam, kjer je dejansko opravljena (28. člen in del 27. člena)

- storitev je opravljena tam, kjer je nepremičnina (26. člen)

- storitev je opravljena tam, od koder je njen naročnik z ID- številko druge države članice (deli 25., 27. in 28. člena)

- storitev je opravljena tam, kjer je njen naročnik (29. člen)

Storitve obdavčene glede na sedež izvajalca (24. člen ZDDV-1)

Če slovenski zavezanec z ID-številko zaračunava storitve za katere ne velja nobena od naštetih izjem določenih v 25.-29. členih ZDDV-1, obračuna DDV glede na svoj sedež.

Če enako storitev opravi tujec (iz EU ali tretje države), obračuna DDV po predpisih svoje države. Takšen tujčev račun slovenski zavezanec ne upošteva v obračunu DDV in ni dolžan delati samoobdavčitve.

Storitve obdavčene glede na kraj, kjer so opravljene (25. - 28. člen ZDDV-19)

V zgoraj navedenih členih so naštete storitve, obdavčene glede na kraj, kjer so opravljene oz. kjer je nepremičnina, na kateri so opravljene .

Če je izvajalec storitev slovenski zavezanec z ID-številko in storitev opravi

• v Sloveniji, obračuna DDV,

• v EU, pridobi ID-številko in obračuna DDV države, kjer jo je pridobil, ali prevali obračun DDV na naročnika storitve, če je ta zavezanec za DDV - če ni, se mora slovenski zavezanec registrirati v državi, kjer je pridobil ID in obračunati tamkajšnji DDV,

• v tretji državi, ravna glede obračuna davka po predpisih te države, slovenskega DDV pa ni dolžan obračunati.

Če je izvajalec take storitve tujec - zavezanec iz EU z ID-številko, ali iz tretje države, ki opravi storitev v Sloveniji,

• plača DDV sam ali njegov zastopnik v Sloveniji,

• prejemnik oz. naročnik storitve iz Slovenije naredi samoobdavčitev.

Kadar slovenski zavezanec prejme račun za izobraževalne storitve, ki so mu bile opravljene v tujini,

• se lahko DDV druge države zaračuna in si ga zavezanec povrne z zahtevkom tamkajšnjemu davčnemu organu,

• se DDV druge države ne zaračuna, saj se po tamkajšnjih predpisih izobraževalna storitev šteje za oproščeno, slovenski zavezanec pa ni dolžan opraviti samoobdavčitve v Sloveniji..

Storitve, obdavčene pri prejemniku storitve ( 29. člen ZDDV-1)

V 29. členu so naštete storitve, ki so, kadar so opravljene

- za davčnega zavezanca z ID- številko s sedežem v drugi EU

- za naročnika s sedežem v tretji državi,

obdavčene tam, kjer ima naročnik - prejemnik svoj sedež ali stalno poslovno enoto.

Če je izvajalec storitve slovenski zavezanec z ID-številko, naročnik (prejemnik) pa je oseba, ki

• ima sedež v Sloveniji - izvajalec obračuna slovenski DDV

• ima sedež dejavnosti v EU, so storitve:

  • v Sloveniji neobdavčljive (29. člen ZDDV-1) in bo obračunal DDV njen prejemnik.

• končni potrošnik ali pravna oseba nezavezanka iz EU - obračuna slovenski DDV

• ima sedež dejavnosti v tretji državi, so storitve:

  • v Sloveniji neobdavčljive po 29. členu ZDDV-1 - če se uživajo v tretji državi,

  • obdavčene s slovenskim DDV, če se uživajo v Sloveniji.

Vir:

1. Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 117/06)
2. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS 117/06)

 

V besedilu so navedene splošne informacije za računovodsko in davčno obravnavanje nekaterih postavk. V podjetju ne moremo prevzeti nikakršne odgovornosti za njihovo napačno interpretacijo in uporabo v praksi. Če imate pri vašem poslovanju konkreten problem v zvezi z obravnavano tematiko, nam pošljite vprašanje in z veseljem vam bomo pomagali.